nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Zmote dijaka Tjaža, poved v sobesedilu:
Kaj bi tisto, snežinke pač padajo, to je njihova naloga, venomer padajo, je rekla. Topile so se po nama, vsaka pol na tvojem licu, pol na mojem licu, vsaka snežinka tako, si moreš danes to predstavljati, to padanje radodarnih kosmičev po obeh hkrati, kakor bi se drobtinila pogača z velike kmečke mize in vsaka drobtina vsakemu v usta, vsaka se stopi pol v tvojih in pol v mojih ustih, je rekel. Zdaj razumem, to je bil vzrok tvojih nedoslednih domnevanj, da bom danes mogoče le prišla, ne, motil si se, res nisem mogla, je rekla.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani