nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Zmote dijaka Tjaža, poved v sobesedilu:
To še vedno trdim, se spomniš, vselej nama je zmanjkovalo sape, je rekel. Res, meni je jemalo sapo, proti koncu, ko nama je že vso vzelo, si se odločil, da pojdeš, zelo se ti je mudilo, je rekla. Tako je bilo, kakor praviš, saj razumeš, imel sem vzroke, in potem sem res šel, moral sem se tako odločiti, in ti si bila pametna, da si vse razumela, ni se nama bilo treba preklati, stopil sem mimo kostanjev na cesto, ti pa si ostala, ko sem se obrnil za teboj in so te prsti iskali, vidiš, takole, te ni bilo več, razblinila si se v tisti jesenski megli, kmalu potem je začelo dežiti, je rekel.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani