nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Zmote dijaka Tjaža, poved v sobesedilu:
Ni bilo veliko, kar si živel, a bilo je, pustil si košček tu, košček tam, posušilo se ti je in se razletelo, tudi to se je pripetilo, in le težko si sestavil iz zveriženih dog uporabno posodo. Nekoč si se približal vaški cerkvi, mimo katere si hodil na železniško postajo. Šopirila se je vrh hriba, nalašč na najvišjem mestu, če ne za ped višje, bolj kvišku se ni dalo več, vaške hiše so se ponižno stisnile ob njeno vznožje, vklopile so dimnike, da so ji valili svojo črno smetano pod nos, na oddaljenih poljih so se ponujali pridelki, njive in zeljniki so pohiteli z desetino.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani