nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Zmote dijaka Tjaža, poved v sobesedilu:
Druge krati je ob tem času že bil doma ali vsaj na poti tja, danes je obsedel, nikamor se mu ni mudilo. V pušici se ni nabiral samo denar, temveč tudi, dečka sta odšla, odnesla zbirko in jima pustila, z dreves so se usule v park prve zvezde, v hišah so že potegovali spodobne zavese pred okna, na cestah so vozila prižgala luči, čas je priganjal, nekaj bi bilo treba ukreniti, toda ni nerodnejšega in dolgočasnejšega človeka na svetu, kot je zaljubljenec. Srbelo ga je, da bi opozoril nase, zraven pa ni mogel ustaviti ropotanja v prsih, ki se je moralo razlegati na oni kraj parka, ni ga davila samo ta onemoglost, temveč mu je bilo tudi jasno, da si je ne bo upal ogovoriti, njegov skromni besedni zaklad, prilagojen docela drugačnim potrebam, ne bo vzdržal tolikšnega čustvenega navala in tolikšne duševne stiske.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani