nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Zmote dijaka Tjaža, poved v sobesedilu:
še ni utegnil priklicati svojih oči iz ulic, že je šla mimo njega, sedla na prosto klop na drugem koncu parka in prekrižala noge, svetile so se kot noge rjave žrebice od čevljev gor do golih stegen in nazaj proti čevljem. Proti svoji vzgojenosti se je odločil vztrajati, tako nekako za poizkušnjo, kot v največ takih primerih, se je prostovoljno vdal nagnjenju, jabolko je viselo tako blizu, da se je bilo treba le stegniti in ga utrgati, obetalo mu je obilico razuzdane sočnosti, ponujalo se mu je toliko vitaminov, da je bilo nemudoma treba nekaj ukreniti za svoje zdravje. Tako je vztrajal do kraja in postavil zavodske čednosti na preizkušnjo, naj se izkaže, koliko so vredne, vrhu tega ga je park, v katerem je posedal vedno na isti klopi, kar tiral k temu sklepu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani