nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Zmote dijaka Tjaža, poved v sobesedilu:
Tudi pri Tjaževih doma se v tem oziru ni nič spreminjalo, kuhinja je bila vselej kuhinja, spalnica vselej stara spalnica, lopa neprestano lopa, klet klet in izba izba, ni se razlikovala od spalnice, kuhinje, lope in kleti recimo pred petdesetimi leti, vse je imelo svoje nepremakljivo mesto kakor besede v očenašu, nisi jih smel zamenjati z drugimi, obrniti ali izpustiti, če si hotel, da ti niso pritaknili krivoverstva. Samo je svojo sobo obračal po mili volji, omara in miza ter postelja niso imele miru pred njim, zdaj je izselil mizo pod okno in posteljo za duri, drugič je obremenil daljšo steno z omaro, tretjič zavrtil pohištvo v krogu za steno naprej in tako dalje, skratka, svojo sobo je pošteno premešal in skrtačil. Ni to edino, kar jemlješ s počitnic s seboj v dom, neznatno večja je tvoja dota, poln si doživetij, pokonci stojiš kot polna vreča, namulil si se počitniških sladkarij in veznil v nevajeni, sveži krmi, zdaj se vračaš, da obračunaš, kako si gospodaril z napotki, navodili
in predpisi, pokazati boš moral sadove in že slišiš prekle žvižgati, nekaj je zajetih v župnikovem poročilu o tvojem počitniškem vedenju, tega se ni bati, župnik te ima rad in drži s teboj, huje je s temi, ki jih hraniš v sebi, bolj zlo kot hudo je z njimi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani