nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Zmote dijaka Tjaža, poved v sobesedilu:
V domu je ostajalo vselej vse pri starem in vse na svojem mestu, nikdar niso napravili, recimo, iz študijske klet ali iz knjižnice spalnico, vendar tako daleč ne bi bilo treba iti, zadostovalo bi, če bi nekoliko preuredili pohištvo, nekaj premaknili, obrnili, zasukali, napeljali življenje v drug prostor, spustili vodo na drug mlin, takšna spremembica bi ujela marsikak padec in uravnovesila marsikateri naklep. Tudi pri Tjaževih doma se v tem oziru ni nič spreminjalo, kuhinja je bila vselej kuhinja, spalnica vselej stara spalnica, lopa neprestano lopa, klet klet in izba izba, ni se razlikovala od spalnice, kuhinje, lope in kleti recimo pred petdesetimi leti, vse je imelo svoje nepremakljivo mesto kakor besede v očenašu, nisi jih smel zamenjati z drugimi, obrniti ali izpustiti, če si hotel, da ti niso pritaknili krivoverstva. Samo je svojo sobo obračal po mili volji, omara in miza ter postelja niso imele miru pred njim, zdaj je izselil mizo pod okno in posteljo za duri, drugič je
obremenil daljšo steno z omaro, tretjič zavrtil pohištvo v krogu za steno naprej in tako dalje, skratka, svojo sobo je pošteno premešal in skrtačil.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani