nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Zmote dijaka Tjaža, poved v sobesedilu:
Ničesar jim ni manjkalo, prav ničesar, pokleknil je za obhajilo kot že neštetokrat prej, in obutev je bila razdrapana, uničena, strta, ne da bi bil ganil z mezincem ali vsaj občutil kakšno silo, ki bi bila vplivala nanje, nič, razpadli so na drobne kosce, to je vse, kar se da povedati o njih. Vsevprek raztreseni so konci ležali po tleh, dijaki so jih razbrcali in jih raznosili naokoli. Kdo bi si bil mislil, da je tak navaden čevelj sestavljen iz toliko delov.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani