nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Zmote dijaka Tjaža, poved v sobesedilu:
Sinoči jih je snažil, no da, nekaj drobčkanih razpokic se je res vleklo po usnju, drugače pa so bili neoporečni, kaj bi mogle škoditi tiste komaj vidne žilice. Tudi maže jim je dosledno privoščil, najraje jih je nosil, niso ga držali, niso letali na nogi, prijetno so legli po koži, mehko in tiho se je hodilo v njih. Ničesar jim ni manjkalo, prav ničesar, pokleknil je za obhajilo kot že neštetokrat prej, in obutev je bila razdrapana, uničena, strta, ne da bi bil ganil z mezincem ali vsaj občutil kakšno silo, ki bi bila vplivala nanje, nič, razpadli so na drobne kosce, to je vse, kar se da povedati o njih.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani