nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Zmote dijaka Tjaža, poved v sobesedilu:
Medtem ko so se drugi nalezli prvih pfeferonov, si nakopali marmelad in se nažlampali pomij, so take nadloge vendarle prizanesle, v tem jih je vse prehitel, vselej je pravočasno umaknil glavo in stisnil zobe, priznati je treba, da je bil za svoja leta izredno nezaupen in previden, zgledno ubogljiv in na mestu kot malokdo, kar je bilo nedvomno tudi posledica njegove telesne majhnosti. Ni pozabljal, ni motil, nikomur ni nategoval živcev, s krožnika je jemal navadno najmanjše kose, čeprav ni dobival malice od doma, pridno je študiral in se posrečeno uveljavljal v cerkvi, bogoslužje mu je zelo pristajalo, pridigam in nagovorom spirituala je verjel do pičice, vsem pomišljajem je vdihnil vsebino, odkrival se je pred poljskimi znamenji in posebno pred izpiti nabobljal obnje pobožnih zdihljajev, ki bi delali čast vrhovni predstojnici šolskih sester. Nihče ni takrat mogel pomisliti, da se bo iz pohlevnega in ponižnega čez noč razvil najhujši praskač, kar jih je kdaj premoglo ljudstvo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani