nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Zmote dijaka Tjaža, poved v sobesedilu:
Kaj mu je moglo biti do tega, da bi razvil otroka v moža, ko ni zaživel niti svoje prve dobe, je ni odkril in tako ni mogel izčrpati njenih možnosti? Kaj bi bilo moglo pospeševati dejavnost rasnih hormonov in kdo bi mu bil mogel odgovoriti na vprašanje, če jih telo sploh še premore? Vendar bi se motil, kdor bi mislil, da je dijaški dom kraj žrtja in lenuharjenja ter razuzdanosti ali pa zatočišče zaostalih in zdravilišče pohabljenih življenj, kje pa, kaj takega ne more biti, s takimi zamudami posvetnega značaja se ne more in ne sme pečati, dom je delovno mesto, je zadeva omike in mora potemtakem za vsako ceno, torej tudi na račun telesnih potreb, proizvajati naraščaj ustreznega idejnega prepričanja, telesno si pomagaj sam, jej in, kakor veš in znaš, bodi v teh stvareh res naraven, ni ga junaka, ki ne, kadar kaka, hrani in preživljaj se, da boš duševno rastel in se duhovno razvijal po njegovih spoznanjih in načrtih, kajti velike načrte ima s teboj, za to skrbi, za to je pooblaščen in
ne pozabi, da si iz teh vzrokov v njegovih vrstah.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani