nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Srčne pege, poved v sobesedilu:
Začetkov in pomena, svojih, kakor se je izkazalo, prav nič naključnih pokopaliških obiskov se je spomnil, opravljenih v duhu minulega in minevajočega, a kljub jasnemu izidu opravljenih z načrti za bodočnost, spomnil se je jutra, ko je prispel uradno in dokončno na svoje in kot lastnik in novi občan vzel hišo v svojo last.
Vrnil se je iz varnega mesta v nezaščiteno odprtost podeželja, na ranjeni in ranljivi kraj detinstva, v leseno hišo na samem iz trga, postavljeno na kamnito podzidje, obnovljeno in prikrojeno njegovim potrebam, a še z zanemarjenim zemljiščem okoli nje. Stara dobrovita se je košatila še vselej na svojem mestu, v razpadajočem drobovju so se ji poznali križi, bezgovci so zasegli zelenjavni vrt, obdanega le še z nakazujočo se perelino, pri vodi bohotni beli bezeg, a zato le še polovica oreha, v kračah katerega je bil bincal nekoč z nogami in nalašč trgal tiste sramotilne cape iz neuničljive hlačevine.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani