nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Srčne pege, poved v sobesedilu:
Edino bratov grob mu je ostal izrisan v spominu, večkrat v otroški dobi je bil stal pred rumeno popleskanim lesenim križem brez vsakega napisa, stal pred kupom sesedline, ograjene s štirimi deskami, tudi one rumene barve, pred nagrobnikom domače robe, izdelanim v očetovi delavnici. Takrat še ni bil mogel slutiti, da bosta postali boleča izguba mesečnega brata, ki ni umrl od mesečevih zapeljevanj, temveč za navadnim prehladom, in rumena barva njegovega groba trn, ki ga ne bo nehal zbadati, in se mu bosta neizbrisno zarezali v meso. Oče, ki z zaukazano obleko in njeno prisiljeno rumenino ni samo ranil njegove rosne duše, temveč jo je pokvaril in pohabil, jo je pokvaril in pohabil vnovič, ker je bilo pleskanje bratovega groba na las podobno barvi osovražene Buternove obleke.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani