nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Srčne pege, poved v sobesedilu:
Je prepoznala njegovo od lakote upadlo lice in ga zato prenaša potrpežljivo, ki se siti v njenih hrambah in se ne more nasititi do kraja? Ve in čuti, da mu njeno nedoumljivo in brezdanje meso, v katero rije svojo glavo in ga moči s svojim zalivanjem, ko dobra misel gladi lice? Vse njene mehčine so poizvedene do konca, raziskane do podrobnosti, pregledane, prečute in preštete, pretehtane, preveličevane, dorečene in dognane in nič več ni novega, neodkritega na njih, v njih nobenih presenečenj, pa vendar je vse novo in drugačno, so nerazložljive, neizrekljive in nedopovedljive!
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani