nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Srčne pege, poved v sobesedilu:
Tam se mi je prižgala svetloba in zdaj mi tam pešajo oči, je pomislil. Takrat je bil slep in nezaveden, gluh za cmokanje vode v posteljici, top za lepljivost krvi in čudovitost maznega sluza, krmežljav je bil in zmrdan, potlačen, ponošen in pohojen. Pozneje so hodili mladoletniki pogledovat in poizvedovat na kraje svojih prihodov, a ti so bili očuvani in pokriti, nedostopni, nič niso mogli videti, nič posebnega odkriti, a vedeli so, da so kraji pripravljeni za njihove melkizedeke in da se skriva na teh postajah poželenja vso velikanstvo, ki ga svet premore in ki premore svet.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani