nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Srčne pege, poved v sobesedilu:
Za to je dan prelep, prelepa je v obraz in noge, v porjavele polne meče, presvetla je njegova jasnovidka, preživahna nekdanja počitniška poležuhinja, in preveč je po njegovi všeči, preradosten je sam, da bi jo zatemneval s svojo naneseno kramo, z malenkostnim drobirjem, samimi življenjskimi naplavinami in nepopravljivostmi.
Kam bi zašel in kakšno revo šele bi prodajal, je pomislil, če bi pri vsej čudežni lepoti drugih delov imela eno samo telesno hibo? Kako bi mogel živeti v veselju z njo, je pomislil, ki bi imela tanke suhe noge, meče in stegna brez pozibavajočih se blazin, in tvegati, da se bojo sploščili še bolj z leti in zmedleli in bojo noge od trupa pa do gležnjev navsezadnje kolaste in špriklaste?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani