nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Srčne pege, poved v sobesedilu:
Tam, kjer je izdletil neznani rezbar iz macesnovine kip, ki se je držal, kakor bi jedel dren in ki je kazal s krnom levice v hrib, sta zavila s ceste navkreber in jo zdaj eden za drugim ubirala po stezi, se zastajala in obračala, na očeh spotike in lokavosti gozdne steze, v licih sonce in hladilni, oboje hkrati od strani! Nikamor se jima ni mudilo, obirala sta se in podaljševala pot, oba pripravljena na to, da se pritipata eden do drugega, se poslušata do kraja in da se jima misli svobodno razbuče v glavi. Nisem verjela, da se bova še kdaj našla in da bova po tolikem obrabljenem času še sposobna srečanja, si je mislila!
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani