nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Srčne pege, poved v sobesedilu:
Misli so mu uhajale in se ustavljale ob vedno istem cilju, od daleč je užival njegovo dobrodejnost, okušal na razdaljo Helenino bližino in pestoval učinke, ki jih je povzročala v njem njena opojnost. Napetost mu je hromila možgane, naraščala, dosegla višek pred zmenjeno uro, nato se, ob njeni prisotnosti, polegala počasi. Govorila sta in molčala, bila od daleč bližnja znanca, ki iščeta v neznanstvu stik in skupno govorico in na osnovi malobesednosti, a zato z izžarevanjem in daljnosežnim, globinskim sprejemanjem neizrečenega gradita dobo, katere dolgost in trdnost, katere nosilnost in napon in silnost sta čutila v prstih.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani