nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Srčne pege, poved v sobesedilu:
Iz starosti, ki so ji potrebni kar naprej nadlege in skrbi, previdnost, zadržki in pomisleki, in ki brez bednosti in hiranja, brez ponosa na gnusobe, zoprnosti in slabosti, brez klavrnosti in senilnega ponavljanje enega in istega, brez zapalosti v poneumnenje, kar ne more srečno dihati, iz te starosti se je povrnil Buterna čez noč k izviru, v mladost, ki si zadošča sama in ne potrebuje za obstajanje in trajanje nič drugega ko mladost.
Na popoldanskih zmenkih sta se dobivala zdaj redno tu zdaj priložnostno tam. Njegovo delo v muzeju, njegova redka vodenja so bila eno samo čakanje, premostovanje časa, ena sama sestankovska priprava.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani