nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Srčne pege, poved v sobesedilu:
Z visokega obokastega hodnika ali postojš v njenih vratih se je oglašal knjižničarki, telesno upokojeni, a duhovno zelo bistri učiteljici, ki je delala poleti pri ven na hodnik odprtih vratih in se je odzivala z zelo različnimi glasovi, zdaj prihajajočimi od nekod iz prostorskih globin, zdaj dušečimi se v papirju ali zatikajočimi se v knjižnih policah, tako da je Buterna včasih stopil v vežo knjižnice in tovarišici razodel svoj prihod s kratkim pogovorom, preden je odklenil na hodniku svoja vrata. Bila sta edina nastavljenca v celi hiši in zgodilo se je tudi, da kak dan edini živi bitji, če zanemarimo škrtanje v podu in sitnarjenje po šipah.
Buternov stari znanec in stanovitni knjižničarkin spremljevalec, pred vrati knjižnice zleknjen pes, je ob ropotu ključev le malo prezasukal oči in še ni dvignil s poda.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani