nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Srčne pege, poved v sobesedilu:
Vesel je bil, prevzet od sreče in bodrosti, in župnik mu je priznal pozneje, da mu radost še nikoli ni tako žarela iz obraza, kakor takrat po prejetem obhajilu, in pri nikomur drugih da mu ta dan ni padlo na oči, kakšen da je lahko učinek vernega sodelovanja pri službi božji, učinek pobožno prejetega obreda, ki da se ga pokaže vrednega v taki jakosti le malokdo.
Cela večnost je od tega, ko Buterna spet stoji za njenim hrbtom in poteguje vase njegovo dobrodejno bližino. Še je v njem tista deklica, ki se v nočni srajci nad zmes odeje, drobna, z dolgimi udi, in si s prsti briše lase izpred oči.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani