nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Srčne pege, poved v sobesedilu:
A nič mu prsti ne potrkajo na vrata, ne dotakne se je, zdaj še ne, ne gane še z dlanjo in ne oskruni te čudežne bližine, njegov duh še ni dovolj umirjen in prej se hoče še do roba naužiti pred njim se razgrinjajočega veselja in si ga utrditi. Stoji za njenim hrbtom, odetim v poletno obleko pogreba, okuša slast čakanja in nasladnost zavlačevanja, previdno ravna z dihom, da ga predčasno ne nanese v njene lase in ga ne izda njeni polti. Njegovo smešno hlastanje za življenjem in njegovimi obetavnimi, a dosledno umikajočimi se mu izpolnitvami, pojenjuje in se končno ustavlja v občutku, da ga je prav zdaj dohitel.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani