nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Srčne pege, poved v sobesedilu:
Z očmi objema zdaj dostojanstveno in resnobno žalno počasnost, zdaj poraščene vrhove, stegujoče se iz razbrazdane, pisane daljave. Ob tem razgledu mu je jasno, da mora biti pesnik pokopan na hribu, kamor ljudstvo upira pogled v časih stiske in s katerega po podzemeljskih žilah gnije v dolino, globoko v zemlji pa napaja stiksovske vode. Pa tudi v sprotini je korist, saj z njegovimi sokovi gospodinje debelijo čebulo in kmeti priganjajo pšenico.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani