nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Srčne pege, poved v sobesedilu:
Dolg sprevod se je vil skoz gozdiče in travnike, dolgo se je vzpenjal pod pekoče sonce, zvonovi okoliških cerkva so belendrali, ljudje so korakali in molčali, korakali in klepetali, korakali in očenašili. Na poti je začelo kapati od rakve zdaj na levem, zdaj na desnem, izmed desk je cijazila oljnata sivina, se zbirala za odkap in kapnila zadajšnjima pogrebcema na obleko. Neogibno sta bila vpeta v tovor, nista se mogla izmakniti utekočinjajočemu se truplu, ki je nabrekalo in se razkrajalo od tresavega nošenja in vročine, nista mogla ne skrajšati poti ne pospešiti sprevoda, ki se je omočen premikal navkreber, na razkrajališče, kjer je bilo gomazenje že pripravljeno za naskok.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani