nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Srčne pege, poved v sobesedilu:
Seveda ga ni bilo, ki bi te krajevne znamenitosti ne poznal od blizu, ki bi ponosen ne obrnil nase strme kariere Ligurskega polža in bi tega občinskega izobeska kdaj ne gledal in poslušal na kaki prireditvi, ni ga bilo širom po deželi, ki bi si kdaj sam ne lastil tega splošnega ljudskega premoženja. Povsod so čutili bližino smrti in sovražnost njene kose, vohali strupene pline in razlitje tura, v katerega je bila bodicnila, posebej prigorci in tržani so otipavali v zraku, da še ni zapustila njihovega kraja, temveč se potika med njimi naokoli z iglo, zbada, vstopa v trgovine in urade, šari po dvoriščih in postaja v sencah, se meša kot samogovorka med pomenke. Skovirjevo zadiranje in milo tinkanje podnebesnega zvončka, katerih se naknadno spomnijo, da se je tako bridko utelesilo!
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani