nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Srčne pege, poved v sobesedilu:
Se še dotika tal ali pa ga že nosijo po zraku svetla jadra, ki mu jih razpenja ona? Nobene utrujenosti ni čutil več, nobenih nog, le pod kožo težko, nabreklo polzenje.
Bil jima je za hrbtom, razdaljo spet povečal, v zabliskih treznosti preverjal, če je to res ona, ko je med njima vendar toliko neverjetnih let in dogodkov in nepokrite škode, toliko zamude in navlake in noči, in če to resnično je, ali so mu jo škoda in zamuda, leta in dogodki pustili takšno, kakršna mu je bila ostala ob razhodu v spominu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani