nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Srčne pege, poved v sobesedilu:
Kmetje se ta dan pošteno odškodujejo in si vnaprej pomirijo plačilno vest, ker jim je čez leta in skoz zime za golo hrano popravljal orodje, pletel metle in košare pa nasajal grablje, zarana urejal živino in po večerih vlačil harmonike, pri čemer je bilo več zabave na njegovem obrazu, ko zabavnih glasov iz njegovih gumbov, saj se je pri razpotegovanju pačil po posebnih zakonitostih in spravljal poteze v vse mogoče spake po določenih pravilih, zraven pa spuščal zdaj kruljenje in riganje iz grla, zdaj stokanju podobno grlenje iz ust.
Ko Buterna predira to Koroška poje in se drugič ali tretjič štuli mimo, ga pesnik slovnice za rokav potegne na klop k sebi, z očmi klicaje na pomoč, da prisede in prispeva tudi on svojo težo k porazgovoru, ki je na mizi in se že nevarno na eno od strani. A tudi Buternov prispevek porazgovora ne odnagne, še manj ga prevesi na obratno stran, temveč od izogibanja vsakemu morda odvzame, morda pridene za smet teže.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani