nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Srčne pege, poved v sobesedilu:
Medtem ko bo spodaj pri tleh že senca in bo množica v temnem, bo oža še obsijana od večernega sonca, tako bo vrvohodec izvršil svojo umetnijo, in kaj čuda, da so se tudi tod spodaj zbirali ljudje in zavijali glave v nebo ob času, ko se še ni dogajalo ničesar. Ko so zaslišali glasbo iz šotora, so zdrveli tja.
Po večkrat je obredel Buterna vsa ta gostolišča, postajal na ključnih mestih, ob rekah počasnicah, ki so se gnjavile skoz soteske in gnečave, se vedno spet pretlačil skoz šotorove hodnike, oprezujoč okoli sebe, v očeh spremembe, ki so se bile medtem zgodile, videval videne obraze, odkrival znane in odkrival tuje, a ni bilo med njimi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani