nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Srčne pege, poved v sobesedilu:
V pojenjajoče vršanje je zadonela godba in pri je župan opravil svoje, ljudstvo je planilo v vsesplošno klicanje in ploskanje in cepetanje, nakar se je godba odlepila izpod kostanjev, se izoblikovala v neke vrste vrsto in zakorakala po tlaku, za seboj potegujoč množico v divjem redu. Gorjansko kinkanje in njihova v poševnino se razraščajoča hoja v ravnem in pa v navpične črte potegnjeno premikanje dolincev, utesnjeni, toliko da ne zamrli telesni gibi v zastoju nastajajočega sprevoda, v katerem se ljudje še kar premikajo, ko bi morali po pameti že mirovati, pa glasno premešavanje barv in odstiranje, pobliskovanje novih ven iz množice, so dajali ljudski gmoti pečat s krajem povezane veselosti. Vsa ta bliščoba, dekleta in ženske v svetlih svitah, pripravljene za usluge noči, moški odpeti in zrahljani, razuzdeni, na preži za dajatvami noči, so se premikali na zgornji konec trga, kjer je bil postavljen velikanski šotor in kjer se bo začelo tisto čudežno pretvarjanje
nedopovedljivo plehkih, praznih in vsakdanjih opravil v prazniška.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani