nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Srčne pege, poved v sobesedilu:
Buterna, ki se mu je zdelo, da po dolgem spet nekaj ovohava in okuša, da vsakega ondotnih vonjev odkriva v svojem nosu prvič v življenju, se je prepustil gnetenju in premešavanju, predajajoč se črednemu nagonu, oprezal naokoli po obrazih, poznanih in takšnih še nikoli videnih, iščoč tiste dopoldanskih tujcev in izletnikov, prepričan, da bo ob srečni uri ugledal tudi njenega, in trdno okrepljen, da ne odneha prej, preden je ne najde.
V pojenjajoče vršanje je zadonela godba in pri je župan opravil svoje, ljudstvo je planilo v vsesplošno klicanje in ploskanje in cepetanje, nakar se je godba odlepila izpod kostanjev, se izoblikovala v neke vrste vrsto in zakorakala po tlaku, za seboj potegujoč množico v divjem redu. Gorjansko kinkanje in njihova v poševnino se razraščajoča hoja v ravnem in pa v navpične črte potegnjeno premikanje dolincev, utesnjeni, toliko da ne zamrli telesni gibi v zastoju nastajajočega sprevoda, v katerem se ljudje še kar premikajo,
ko bi morali po pameti že mirovati, pa glasno premešavanje barv in odstiranje, pobliskovanje novih ven iz množice, so dajali ljudski gmoti pečat s krajem povezane veselosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani