nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Srčne pege, poved v sobesedilu:
V mladosti, pod stogom ob gorski poti, pod tem čudežnim lesenim zbitjem, ki je tako zelo privlačevalo sonce in odganjalo hude ure, sta požigala kresove v telesih, s kraja sta odhajala odimljena in v sajah, z ožganinami po koži, pokrita z ranami sladkosnednega mesa, s svetlimi, od daleč vidnimi brazgotinami. Vse polno izdajalskih sledov je režalo z njiju. Izpod stoga sta se pobirala vsak v svojo smer mehka v kolenih in ob moči, zavita v opekline in izmozgana, z odrgano, oteklo in pekočo nožnico, z vnetim, razbolelim porivalcem.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani