nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Srčne pege, poved v sobesedilu:
Pri kolinah je lovil kri v skledo, oči na odprtini, ki jo je napravil nož v iztekajočo se krulbo, v gneči nožatih moških je nastavljal posodo pred valovitim butanjem, pred brizganjem v, vsa čutila skrčena na vrelcu, v gorišču pameti in čutov, iz katerega je teklo in škropilo. Prvo močno curkovo utripanje, ki je pordečilo belo notranjščino posode, se je prelilo v pretres in edino skrb, da lepljiva tekočina ne prekipi sklede in mu ne poplavi prstov.
Moč hromov in ropotov mu odbira in razvršča spomine, vsega tekočega in utekočinjenega se spomni, prelivanja in nalijanja, lijakov in ponikovalnikov, žlebov in in korit, ker so bile te tekočine podobne njegovemu teku, njegovemu tekočemu bistvu, ki je navsezadnje, z zgodnjim odhodom z doma, preniknilo v pesku.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani