nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Srčne pege, poved v sobesedilu:
Doba v mestnem zavodu, kjer si je nabiral obrus, doba na pamet nabutane učenosti in dolga krušna leta latinščine in grščine mu niso pustili podoživeti ensamkrat nekdanji apneni okus kamenja in prsti, vonj neurja, sopar večerne trave, kaj šele priteznost človeškega telesa. Niso dohiteli nikoli več nekdanje jakosti v olševem šumenju, niso razmehčali njegove otrdelosti, izginili so iz spomina, se umaknili v skorjo pameti. Nobena doba ga nikoli več ni potegnila za seboj, ga zadržala za več ko za ugotovitev, da je mimo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani