nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Srčne pege, poved v sobesedilu:
Na čem v rani mladosti bi se mu bilo moglo pobuditi kako prijetno, vznemirjeno utripanje, ob čem bi se bil mogel čustveno razgibati v tem mrzlem času, iz česa črpati tudi samo in veselje, svetlo voljo, vedrost, ali kar zdravilno trmo? Navkljub mrtvenju toplih čustev in topenju mu je ostalo živo in je živo tudi na tej sprehajalni stezi jeze njegovih devet, enajst otroških let. Vse poznejše dobe, čeprav daljše in zavestno odživete, so mu temnele s časom in zbledele, in za njimi ni ostalo več ko orumeneli robovi in vednost, da je nekoč tratil z njimi čas.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani