nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Srčne pege, poved v sobesedilu:
Je prenesla vek iz svojega drobovja, jo je potegnil za seboj jok davninskih nenij? Ali se solzi nad spominom, utrjenim šele to noč v gostinski postelji, ali pa, ker čuti, da je odživel človek ob njej pravkar nekaj dolgih desetletij?
Zdaj nič več ni skladnosti in sloge v njima, nič več zlitja in ugodja, temveč zoprnost, osamljenost, pustota, še v ustih je okus grenkljat, v njunih kratkotrajnih zraslinah, zdaj ranah, se oglašajo telesne bolečine.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani