nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Srčne pege, poved v sobesedilu:
Njegove roke počasi in toliko da le dotikaje se potujejo od njene glave preko hrbta v podkolenka in nazaj, in če upogne noge v kolenih, da ji štrle navpik, roke potujejo tudi od vzgibov v dimljah po oblinah meč do konic prstov na stopalih. Iz dlačičaste kože in iz gladke polti črpajo moči, katerim čas uhaja v noč in se več meriti ne da.
Na omarici brli svetilka, obenem ura, a nima ne časa ne svetlobe za njune gluhe oči.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani