nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Srčne pege, poved v sobesedilu:
Po jezičku liže, z dotikljaji jezika sproža v spužvi valovito gibanje, mravljinčenje pod kožo, zvijavo segrevanje, vznemiritve v telesnih globočinah, ponotranjenje in nižanje človeške bitnosti, krčenje vsega živega in premakljivega v zgrbančenost, ki se bo končalo v onem čudovitem jedrskem razpoku.
Razpre ji stegna in zamlaska v močvirje, čuti sprejetje, zlomljeni odpor in ovinek, za ovinkom odpirajočo se dolino, drsenje po dolini, in stisk doline. Spojila sta se in trdec z blažilno močjo opravlja obrede v svetiščnih goličavah, opravlja alelujo in usmili se, lavabo, se odvezuje in razmajuje, obtičava in počiva v klejastem slezenju, streže, pobožuje, in sluz ga zamaka in hrabri.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani