nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Srčne pege, poved v sobesedilu:
Tudi njegova pot do, je pomislil, prepustivši grofovsko medstegenje zgodovini, je držala skozi kadila in kropila maše. Komaj jo je bil ugledal na stopnicah obhajilne mize, se je zavedal spolnosti svojega ugledanja. Poslušaje pridigo in evangelij ga je zavzemala njena ljubkost in ga približevala njenemu drobnemu telescu v rdeči jankici, pri kesanju se je razdalja med njima poglobila za več klafter, a ob zadnjih križih so oči, že spet pozdravljene, drvele za devico, izginjajočo v zaklonišče njenih zaščitnikov, in le z roko je še utegnil migniti v smer klonice.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani