nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Srčne pege, poved v sobesedilu:
Včasih so samo toliko da zabliskale, včasih so vzhajale zlagoma in potem dolgo svetile z obraza, a vselej so ga oživljale in dražile.
Tudi danes mu prebujajo nedoumljivo bolečino, oglašajočo se globoko v drobovju, vedno spet se mu dozdeva, da jo vidi prvič, in neprestano mu je, da je pomisel nanjo neobrabljiva, saj prevaja nanj vedno nove in drugačne dražljaje in ga dviguje v čudočudno razburljivost.
V preteklih dneh je prijemal za predmete v hiši v mislih nanjo, v mislih nanjo je odpiral vrata, prižigal in ugašal luči, se slačil in oblačil, v mislih nanjo vstajal, sedal, hodil, srečaval znance.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani