nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Srčne pege, poved v sobesedilu:
Brata je nosila luna le, kadar je dajala preobilo svečave, a tedaj ga je krepko in popolnoma. Vsi otrpli so bili strmoleli takrat v višino izza voglov, brez moči in srkajoč iz zraka nevarno ščegetanje, ko se je sredi noči vzpenjal brez težav po stenah in taval po strehah, oči priprte in slep za okolico, z zamahi rok spravljajoč se izven teže in zapuščajoč privlačnost zemlje švigašvagal nad strmimi slemeni in tekal po žlebovih, se navsezadnje spet povzpenjal skozi okno na ležišče.
Ko ga je potrkala luna prvič, so bili poslali Buterno po pomoč k struparki, a tudi ona, ki je nabirala po hribih zelišča zoper vse beteže, ni vedela drugega zdravila ko potrpljenje in tišino.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani