nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Srčne pege, poved v sobesedilu:
Nekakšno smiljenje se ga je polastilo, nekakšna želja po strežbi in pomoči, ko je videl bradavici dotikati se neprijetne, mrzle mizne plošče, in je takoj spregledal, da bi se morali naslanjati kamor koli drugam, na okensko polico na primer v njegovem stanovanju, kamor se je vzpenjalo sonce in kjer bi jim ogreta kovina delala dobroto. Tisti vznemirljivi dan je imel v mislih neprestano njeno izbrano, lično obleko, njeno elegantno hojo in zadnjičino zamikanje v levo in v desno, lepe obline premešajoče se v zarezi, in kako bi k dobroti prispeval še svoj del. Čez kratko je našel pri njej svoj mir, prsi pa ni polagala na njegovo kovinasto okno, temveč on je zastonj naslanjal komolce na njeno.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani