nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Srčne pege, poved v sobesedilu:
Te na zunaj ničkaj mikavne, ponošene in obrabljene žepne bukvice Vodnika, ki so se brale ko coprniški obrednik, po tuje postavljene, včasih čudno zavite in neumljive besede, njihov vrstni red in začarana pisava, njena tajna in nevidna sporočilnost, pereče zveze in okoliščine, v besede deto obnemaganje, pretakanje krvi in trganje življenj, so se mu bili vtisnili nepozabno v mladostno prazno, še neobteženo spominsko mreno in ostali sveži in neokrnjeni do današnjih dni. Besedila, ki so bila postavljena v jeziku, kakor da se je odkrušil iz skale šele ob včerajšnjem potresu in ga je poravnal na hitro in za prvo silo ugladil mojster pesnik! Ta spotakljivi jezikovni prod so potem dvesto let dolgo zaobrobljali in pilili, gladili in drobili, presevali in prevevali, ostrili in brusili, dokler ga niso dobrusili v kremenjake, biserje, pesek in osip.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani