nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Srčne pege, poved v sobesedilu:
Zdelo se mu je, da ima še časa na pretek in da brazde na obrazu zanje še niso dovolj ugreznjene. Čisto nazadnje se je hotel znajti na postajah svojega takratnega pešačenja po ciljih, ki se jim je bil približeval pred davnim s tem in onim naročilom; šele za konec je hotel podoživeti tisto podtalno prasketanje v pogledih in odzdravih, skrivanje v kretnjah, znamenjih in obeliših, podoživeti one skrivne zemljanke, ki jih je bil čutil pod nogami, a ni bil prodrl nikoli do nobene. Zanimale so ga njihova izbira kraja, lega, velikost, opremljenost, skominalo ga je, zvedeti čim več in če je še kaj od njih ostalo do današnjih dni, burila ga je vloga prebivalstva, ko ga bo soočil s tedanjimi dogodki v vojni ujmi, v času, ko je tema razvijala svojo posebno moč, ko je bila svetloba nevarnejša od teme in tema prijetnejša od luči.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani