nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Srčne pege, poved v sobesedilu:
Dremavo premikanje plužne živine je poskrbelo za to, da se oralo ni pokvarilo, četudi je zadel ob kamen. Danes nekdaj bleščeče se železo premineva v rjavini, okamenela prst se še drži delov, in plužne so pokriti z zdrobom, napadlim skozi hodnikov pod, obračilo zlomljeno, oplaz prevlečen s sivo mreno, oplat, in črtalo ugreznjeni v tla, plužno oje, potezalo, gredeljnica, priroki v pajčevinah! Odkar cevovje razpada in rjavi, odkar sta se vsula strop na ješo in na plug škopa, se ogiba hiše, ne bliža se ji več, ne more gledati več razvalin, od daleč sede na obronku in si jo ogleduje, kako je polna, odkar je prazna; tiplje v travi za sledovi bajtne babice, posluša, kako razpada kašča in ne razpade, kako brnijo stari stroji v parni, ko molčijo, in pri živini, katere parkljeve odtise okoli staje so pokrila leta, kako ne more prenehati muhati pod njenimi vampi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani