nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Srčne pege, poved v sobesedilu:
Kajti trdno se je bil oklepal njene podobe, stkane iz sanj in poželenja, ranljive in uničljive, vsakodnevno oživljajoče se v dihih in skominah. S stanovitnim, nepopustljivim njenim zamreževanjem jo je otel, jo povlekel s silo vedno bližje, vedoč, da je njena izsilitev stvar ensamkrat še zasleknjenih rokavov, le še vprašanje časa. Zapletel jo je bil v štrene svoje bitnosti, jo zamesil v testo svoje mladosti in zakvasil, da je vzhajala v tujem času, a vzšla v njegovem, se uresničevala na tujih tleh in se uresničila na njegovih.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani