nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Srčne pege, poved v sobesedilu:
Sčasoma so pocelile, a odkrižal se jih ni.
Na tem vijuganju nad davnino se mu je utrinjala vztrajno zvezda jutrnjica, mu je prihajala pred oči zdaj v tej podobi zdaj v oni. Ali je vstajala v medmašni spalnici kakor prikazen od daleč, z le nakazanimi telesnimi krivuljami, ali se, na sliki kmečkega dvorišča, kjer je starec pletel koše, drl vitre in vezal metle, stisnila k dedu za brezjem, drobna in boječa, brez otroške vedrosti v očeh, z dolgljatim in koščenim, pretrganim, še nikjer okroglastim telescem.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani