nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Srčne pege, poved v sobesedilu:
Vsak predmet je oživil v njem posebno spominjanje: obzorje, prigorske drče, travnikovo valovanje in nagnjenost vzpetin, brazde, barva prsti, straniva streha, koti,, stene svoje. Globina drage svoje, po robu žuboreče, zlivajoče se v sosedovo korito in od tam spet obkrožujoče in razmejujoče travnike; drevesca, ki jih je vsadil oče in se danes, s sadeži ovešena, raztezajo v šir in viš, v nekdanjo smer se pripogibajoči vrhovi svoje, prebita deska, odpereli steljnje ute, porušen plot, in ob stezi kamen svoje.
Toliko nepremotrenega gradiva se je kopičilo v njegovi glavi, se stiskalo v kratko napete loke, se ohlapno vleklo v širjavo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani