»Da zmeraj grem, a to le zato, da potem lahko zopet pridem,« ji je pojasnila. »In da te potem, nekoč, morda že prav kmalu, najdem s tvojo resnično srečo.«
Regratova roža se je zazrla v globoko nebo in je vse do jutra zasanjana premišljevala o luninih besedah.