A če le moremo, če je to le mogoče, v vsaki izmed teh očk vsaj upanje prižgemo,« se ji je vsa sijoča zazrla naravnost v oči. »Že naslednjo noč, to mi moraš verjeti, se vsaj tisoč takih upanj potem uresniči. Zatorej upaj, upaj, moja drobna zemeljska zvezda, in vedi, da ti držimo pesti,« ji je spet pomežiknila in se napotila naprej.