Saj skozi orošeno šipo je bilo le videti kos večernega neba, na katerem so utripale prve zvezde.
»Dober večer, regratova roža!« jo je tedaj nekdo pozdravil z blagim glasom. »O, dober večer, luna!« se je razveselila in se nagnila k šipi, da bi jo bolje videla.